Tudi letos RKS-OZ Hrastnik organizira DOBRODELNI KONCERT. Lanski je bil čudovit, toda letošnji bo še boljši.
In tule je vabilo vsem ljudem dobre volje, ki ste še pripravljeni pomagati tistim, ki so v stiski. Upam le, da boste letos napolnili dvorano. Obljubljam, da boste z našimi gosti preživeli čudovit večer.

In kdo so še sponzorji našega koncerta, ki se jim na tem mestu zahvaljujem za vso podporo in pomoč:

- vsekakor vsi izvajalci, ki so se odpovedali avtorskemu honorarju
- Občina Hrastnik
- SAZAS
- Kulturno rekreacijski center Hrastnik
- Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik
- Vrtnarstvo Napret
- Mesni diskont Vidmar
- MEDIJSKI POKROVITELJ PA JE RADIO AKTUAL KUM.

Seveda pa upamo, da se jim bo še kdo pridružil, saj vsi skupaj delamo v dobro ljudi in še posebej otrok, ki potrebujejo našo pomoč,
HVALA vsem, ki se boste odločili, da večer 26. marca 2015 preživite v naši družbi.

ZA VSTOPNINO BOSTE ODŠTELI 10 EUR.
VSTOPNICE BODO V PRODAJI TUDI 2 URI PRED PRIREDITVIJO V AVLI ŠPORTNE DVORANE NA LOGU.

KJE KUPITI VSTOPNICE?
- blagajna DELAVSKEGA DOMA HRASTNIK v času uradnih ur
- sedež Rdečega križa na Novem domu 11, Hrastnik
- cvetličarna LOBELIJA na Dolu pri Hrastniku

In če boste pri volji namakniti še kakšen EURO za humanitarne zadeve,lahko kupite maskoto, ki jo boste videli na spodnjem plakatu. Od prodaje vsakega obeska bo oglaševalec podaril našemu združenju 1 EURO.

 

KAJ VSE SMO NA RKS-OZ HRASTNIK POSTORILI V LETU, KI SE JE POSLOVILO

Izteklo se leto, ki se ga bomo nekateri spominjali po lepih pa tudi po žalostih trenutkih. Vsak na svoj način smo ga poskušali preživeti in ob tem upali, da bo vsem nam slej ko prej posijalo sonce, ki nam bo dalo upanje, da nas čaka lepši jutri. Leto 2014, od katerega smo se poslovili, je postavilo pred nas veliko zahtevnih nalog, zato smo se morali zelo potrudili, da ga naredimo takšnega, kot smo si ga zamislili v naših načrtih. Obogatili smo ga s pridnim delom, s poštenostjo in spoštljivim odnosom do ljudi, z ljubeznijo do bližnjega, s sočutjem do trpečega, z voljo in vztrajnostjo, da vsakemu, ki potrebuje našo pomoč ponudimo roko in naredimo življenje kanček znosnejše in bolj humano.

Vedno več je namreč ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, pa tudi, če je to le prijazna beseda.

Verjemite, da nam pogosto ni lahko, vendar nas ves čas žene prepričanje, da lahko s skupnimi močmi naredimo več in bolje.

Za novim vodstvom območnega združenja je približno leto in pol dela. Vse svoje znanje in napore smo vložili v to, da poskrbimo za vse tiste, ki ste v letu 2013 in 2014 potrebovali našo pomoč. Veseli smo, da se je stanje na našem območnem združenju izboljšalo in dobri rezultati so nas prepričali, da smo na pravi poti. Odločnosti, da slabo stanje obrnemo v pozitivno smer, nam ni manjkalo in tudi zato rezultati niso izostali.

Za uspehe pa je zaslužnih veliko pridnih in zagnanih ljudi, brez katerih si dela na Rdečem križu ne bi mogli niti zamisliti. Zato je prav, da se zahvalim sekretarki za res izjemno in požrtvovalno delo, hvala tudi vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki so vztrajali kljub temu, da je bilo na trenutke zelo težko, hvala članom Območnega odbora, da so podprli moje predloge in tako omogočili hitro in kvalitetno ukrepanje takrat, ko je bilo to najbolj potrebno in seveda hvala za zaupanje in podporo županu občine in njegovi ekipi, saj mi je prav njihovo zaupanje dalo moči, da sem  vztrajno iskala nove rešitve za boljše delo našega združenja.

Tisto, kar sem obljubila, ko sem prevzela predsedovanje pred dobrim letom in pol, sem skupaj s sodelavci uspešno izpeljala in naši rezultati so, glede na okoliščine v naši družbi, zelo dobri. Pridružili so se nam novi prostovoljci, veliko več ljudi je začutilo našo prisotnost, za kar gre zahvala tudi ekipi prostovoljk v  projektu Starejši za starejše, v katerega se je aktivno vključilo tudi naše združenje. Dobro smo sodelovali z Lions klubom Brin in z njihovo pomočjo razdelili kar precej prehranskih artiklov.

Prav pa je, da se na tem mestu zahvalim za dolgoletno požrtvovalno delo prostovoljcem, ki so se odločili, da se od nas po dolgih letih poslovijo. Njihov prispevek k delu in ugledu RK Hrastnik je neprecenljiv in zato ne bo nikoli pozabljen.

Zavedamo pa se, da je pred nami še zelo veliko dela, toda s skupnimi močmi, in pri tem se zanašam tako na vse občane Hrastnika kot tudi na naše pridne prostovoljce in vse člane naše organizacije, nam bo uspelo zagotoviti odprte in sodelovalne odnose, zaupanje in spoštovanje, prioriteta pa nam je in bo ostala, da  ohranimo človekovo dostojanstvo.

Pa poglejmo na kratko, kaj vse smo v letu 2014 postorili:

1.      Na področju KRVODAJALSTVA je bilo naše delo usmerjeno v pridobivanje novih krvodajalcev in hkrati ohranitev prisotnosti vseh tistih, ki so se nam pridružili že v preteklosti.

Letos je darovalo kri 550 krvodajalcev, od tega je bilo 70 novincev.

2.      Na področju DAROVANJA ORGANOV beležimo v  letošnjem letu porast in v Ljubljano smo poslali podatek, da imamo v naši občini že  54 prostovoljnih darovalcev organov, kar je glede na velikost občine zelo visoka številka.

3.      Tudi PREVENTIVNI IN ZDRAVSTVENI VZGOJNI DEJAVNOSTI smo dali namenili del našega časa, saj se trudimo, da bi čim več prebivalcev osvestili o zdravem načinu življenja. Izvedeno je bilo predavanje o pravilni prehrani in boleznih prebavil. Informativne akcije pa so potekale tudi v tednu RK, v Tednu solidarnosti, Tednu boja proti kajenju, Svetovnem dnevu boja proti AIDS- u, Tednu boja proti alkoholizmu, Tednu boja proti drogam, pomemben del informiranja pa je bil posvečen pomenu krvodajalstva. Več o teh aktivnostih si lahko vedno preberete na naših spletnih straneh.

4.      Naša redna dejavnost je ORGANIZACIJA IN IZVEDBA TEČAJEV PRVE POMOČI ZA KANDIDATE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL. V tem letu smo organizirali 7 tečajev PP, izpit pa je uspešno opravilo 59 tečajnikov.

5.      ORGANIZIRALI IN IZVEDLI smo tudi USPOSABLJANJA EKIP PRVE POMOČI CZ IN BOLNIČARJEV ZA PODJETJA.

6.      Največja skrb pa je bila tako kot vedno posvečena SOCIALNI DEJAVNOSTI saj smo razdelili blizu 1100 paketov s hrano, prav toliko vreč pralnega praška, 1400 kompletov higienskih pripomočkov (šampon, milo,plenice), 2.400.000 kg oblačil in obutve, zavese, odeje, blazine, več kompletov posteljnine, posredovali smo pri informiranju o možnostih pridobitve različnih kosov pohištva, preprog, bele tehnike, TV aparatov, sedežnih garniture,… in drugih pripomočkov

Iz intervencijskih zalog smo razdelili:

-         1140 kg moke

-         800 kg testenin

-         1416 l mleka

-         1140 l olja

-         560 kg sladkorja

-         576 kg soli

in

razdelili smo 9t jabolk.

Skozi vse leto smo s prehranskimi paketi pomagali delavcem Sijaja, ki so ostali v letu 2013 brez zaposlitve, denar za te pakete pa je zagotovilo Društvo Rast, ki je sredstva zbralo na javni dražbi.

-         S 16 paletami različnih artiklov med katerimi je bilo največ vode, hrane, higienskih pripomočkov, orodja in drugih predmetov, smo občani Hrastnika pokazali solidarnost s prizadetimi v poplavah v Bosni in Srbiji.

-         S pomočjo humanitarnih akcij pa smo na letovanje na Debeli rtič poslali 23 otrok.

7.       Na področju DELA Z MLADIMI je na Podružnični šoli Dol potekalo usposabljanje osnovnošolske ekipe prve pomoči, ki se nadaljuje tudi v tem šolskem letu in bo doživelo zaključek na sodelovanju v tekmovanju osnovnošolskih ekip v nudenju prve pomoči. Ekipa, se je udeležila regijskega tekmovanja v Kranju in zasedla odlično 3 mesto, kar jo je popeljalo tudi na državno tekmovanje na Debeli rtič, kjer so člani ekipe pokazali zavidljivo raven znanja. Letos se izobraževanja udeležuje 13 učenk od 6. do 9. razreda.

8.      Na šoli v Hrastniku pa poteka projekt Sadovi družbe, kjer so se mladi povezovali s starejšimi in jim na različne načine krajšali čas.

9.       Opravili smo tudi veliko drugih nalog:

- sodelovali smo s Centrom za socialno delo, kjer smo kot  partnerji v projektu opravljanja dela v splošno korist omogočili opravljanje tega dela dvema osebama

- vzpostavili in nadgrajevali smo spletne strani RKS-OZ Hrastnik, ki jih še vedno pridno ureja Denis Kahteran

- sodelovali smo z Zdravstvenim domom Hrastnik, KRC Hrastnik ter z različnimi društvi v občini

- izvedli smo izobraževanje prostovoljk in prostovoljcev, ki so si tako pridobili tudi svojo identifikacijsko izkaznico, brez katere ne morejo opravljati prostovoljnega dela

- še v naprej smo sprejemali pomembne dokumente za delovanje združenja

- pri nas pa ste lahko oddali tudi zamaške, saj v tej akciji še vedno aktivno sodelujemo.

Mi smo tu - zaradi vseh vas, ki potrebujete našo pomoč. Radi vam jo bomo ponudili, če bomo le imeli možnosti in sredstva. Še vedno pa bodo imele prednost pri nudenju katerekoli pomoči družine z majhnimi otroki in družine, kjer je več družinskih članov ter vsi tisti, ki se bodo znašli v različnih stiskah zaradi naravnih ali drugih nesreč, ki so nepredvidljive. Pomagali bomo tudi upokojencem in starejšim osebam, ki imajo izrazito nizke prejemke. Zelo pa smo veseli, da vedno več ljudi prepoznava pozitivne spremembe in pohvali naše delo. To nam je velika spodbuda za delo in obljubljamo, da se bomo trudili še v naprej.

Vemo, da vedno ne moremo zadovoljiti potreb vseh in, da vsi vedno ne boste zadovoljni s tistim, kar vam bomo lahko ponudili, a zavedati se morate, da je prav vsem zelo težko ugoditi ali pa dati tisto kar najbolj potrebujete, to pa je zagotovo želja po lepši in manj stresni prihodnosti.

Območno združenje Rdečega križa Hrastnik se ves čas svojega delovanja prizadeva postati in ostati vidno društvo » kot interesno področje delovanja ljudi na humanitarnem področju«. Svoje delo in moči usmerjamo v graditev trdnih temeljev organizacije Rdečega križa Slovenije, katere sestavni del smo.

Vsi, ki delamo v našem območnem združenju se zavedamo, da se je treba nenehno prilagajati lokalnim potrebam in interesom ljudi, želimo pa si sodelovanja še večjega števila prostovoljcev predvsem na terenu, saj bo tako lahko naše delo še bolj kvalitetno in mnogo laže se bomo približali posameznikom, če bomo poznali njihove tegobe, o katerih pa sami težko spregovorijo.

Zato velja povabilo vsem, da se nam pridružite in nam pomagate reševati  težave, s katerimi se spopadajo naši občani, saj je že dolgo znan slogan: 

V SLOGI JE MOČ.

Torej pridite in nam pomagajte – vsi ste dobrodošli.

Belinda Ladiha,

predsednica RKS-OZ Hrastnik

IN MEMORIAM

LJUDMILA DOLANC (1919-2014)

Ljudmila Dolanc se je rodila  v Murščaku  blizu Radenc v obdobju, ko se je končala prva svetovna vojna.

 V družini Verbanjškovih so bili štirje otroci. Oče je služil kruh kot krojač, mati pa je doma gospodinjila .

Živeli so v Mariboru, kasneje pa na manjši kmetiji in od tega, kar so pridelali,  so del prodali na mestni tržnici, da je družina lahko preživela. Mili, kot so jo klicali, je rada delala na vrtu in to je bil njen najljubši hobi v življenju. Že kot otrok je rada igrala na citre in skupaj s sestro sta z igranjem in petjem na zabavah tudi prislužili kakšen  dinar.

Po končani osnovni šoli se je šla učit za trgovko, kar je bil pravi poklic zanjo, saj je imela rada ljudi, rada je govorila in bila je hitrih nog. Svojo prvo službo  JE dobila  v Zagrebu, a se je kasneje vrnila v Maribor in se zaposlila v trgovini Julijusa  Majnla. Ta je leta 1941 v Hrastniku odprl svojo trgovino in takrat je prišla iz velikega mesta v industrijski kraj s trebuhom za kruhom. Pravnukom in vnukom je rada pripovedovala kako je s klobukom na glavi, v visokih petah po blatni cesti iskala svojo novo trgovino in nov dom.

Ko se je začela druga svetovna vojna, trgovina pa je bila avstrijska, je moralo govoriti le nemško. Stranke pa so jo imele kljub temu rade,  saj je znala za vse poskrbeti. Ker je stanovala pri napredni slovenski družini, je z njihovo pomočjo mnogo hrane namenila tudi  partizanom.

 Nič več ni razmišljala, da bi se vrnila v Maribor, saj je tu spoznala bodočega moža in si  z njim  ustvarila družino. Otroka Marjan in Milica sta odraščala, Mili pa je skrbela za vrt, pomagala v trgovini in se aktivno vključevala v  življenje kraja.

Leta 1965 je postala sekretarka območne organizacije Rdečega križa.  Celih trideset let je s sodelavci organizirala krvodajalske akcije, izobraževanja o prvi pomoči,  bila pobudnik novoletnih srečanj starejših občanov, si prizadevala za zgraditev doma za starejše in  z različnimi akcijami zbirala pomoč za socialno ogrožene in begunce.

Njena prizadevnost in delo je bilo nagrajeno z najvišjimi priznanji Rdečega križa Slovenije. Je zaslužna občanka občine Hrastnik in prejemnica več priznanj na  družbenem področju.

Vsa priznanja je skrbno hranila, med njimi tudi tistega, ki ga je prejela, ko je v starosti 70 let prvič s Sto ženskami stopila na Triglav.

Dolga leta, vse tja do 95-ega , ji je zdravje dobro služilo. Tudi sama je mnogo storila za to, saj nas je vedno spodbujala k hoji in zdravi prehrani. V devetdesetem letu starosti  se je odločila , da gre v dom  starejših, med svoje vrstnike. V njihovi družbi in ob domski oskrbi se je zelo dobro počutila.  Skoraj vsak dan je prišla domov na kavo. Že sama pot ji je bila v veselje, ker je lahko poklepetala z ljudmi in se pozanimala o novostih v Hrastniku.

In po čem se jo bomo spominjali?

Morda po tem, da je bila vedno dobre volje, da ni nikoli tarnala, da je  vedno nekaj delala, zelo dobro kuhala in z veliko ljubezni skrbela za velik vrt, da je otrokom  pripovedovala o svojem življenju in da je tako hitro hodila, da smo ji vsi le s težavo sledili. Včasih je zaigrala tudi na citre in svoje najbližje učila peti slovenske pesmi.

Bila je zelo zanimiva in spoštovana oseba, o kateri so ljudje znali povedati le veliko lepega.

Dober, plemenit človek, ki je z nami živel,

nam ne more biti odvzet,

kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled

svoje dobrote in plemenitosti.

(Thomas Carlyle)

SPOMINI NA GO.  LJUDMILO DOLANC

O spominih na go. Dolanc nam je spregovorila gospo Kristino Strmšek, ki je bila njena dolgoletna tesna sodelavka.

Povedala je, da njen prvi spomin  na go. Ljudmilo Dolanc  seže v čas, ko je bila  še učenka OŠ narodnega heroja  Rajka Hrastnik, kjer je  takrat  ga. Ljudmila vodila tečaj RK.

Toda njuno tesnejše sodelovanje se je pričelo, ko je  sedaj že pokojni  ge. Vilmi Potisek pričelo nagajati zdravje  in nalog predsednice OO RKS ni mogla več opravljati.

Takrat so ge. Kristini ponudili funkcijo predsednice, a se je najprej pozanimala, kakšne obveznosti bi  morala prevzela in s kakšnimi ljudmi bo sodelovala.

Ga. Mili, kot so jo najraje klicali, je bila takrat  sekretarka OO RKS in z njo bi bilo seveda potrebno najtesneje sodelovati.  Predstavljena ji je bila kot zelo  komunikativna, sočutna, topla, razumevajoča, delovna oseba, z odličnimi organizacijskimi sposobnostmi in kot oseba,  ki ni poznala besednih zvez kot so »ne zmorem, nimam časa, ne bom, ne da se, bomo že, …«, zato je bilo včasih z njo kar zahtevno delati, saj je bila vedno polna idej in entuziazma, ki jo je krasil. Edina stvar, ki ji je povzročala slabo voljo pa je bila administracija, ko je bilo potrebno  vse kar se je naredilo, se je delalo ali  kar je bilo še v načrtu, da se bo naredilo, »spraviti na papir«. Prav to pa je bilo tisto, kar pa ge. Kristini ni bilo težko, zato sta se dogovorili, da  kandidaturo sprejme in takrat se je začela njuna skupna pot.

Vrsto let sta odlično sodelovali.  Mili, kot jo je na željo ge. Dolanc klicala, je bila  zelo mobilna, čeprav ni imela avtomobila. Nikoli ji ni bilo nič težko, nič prenaporno, nikoli ob nepravem času ali na preveč oddaljenem kraju. Ljudi je imela nadvse rada. Ni ji bilo odveč terensko delo. Vedno je bila pripravljena  priskočiti  na pomoč ljudem v stiski. Znala je organizirati članice OO  RK,  jih motivirati za delo, pohvaliti in jih tudi ustrezno »nagraditi« in sicer tako, da smo sedli skupaj  in  se poveselili. Hkrati pa je tudi ta čas rada izkoristila za to, da je od članic  pridobila  podatke o stanju na terenu  z namenom, da je  skupaj z drugimi službami načrtovala ustrezne ukrepe.

Njene potrebe so bile zadovoljene, če je lahko pomagala  ljudem, ki so potrebovali njeno pomoč. Nase in na svojo nagrado za delo je pomislila  le, če so bile zadovoljene potrebe uporabnikov.

Tudi ko je prenehala z delom sekretarke OO RKS se je  rada srečevala z ljudmi, se z njimi pogovarjala, jih spodbujala, jim svetovala in jih usmerjala.  

V Domu starejših Hrastnik, kjer  sta sodelovali v skupini za samopomoč, pa jo je spoznala tudi kot veseljaka, z veliko uporabnimi idejami, sposobnostjo aktivnega sodelovanja  v skupini in tudi kot dobro pevko. Čas preživet v njeni družbi je bil vedno dragocena izkušnja. Nekatere članice skupine so se spominjale časa, ko je kot prelepa mladenka prišla v Hrastnik na pomembno delovno mesto, ki ga je opravljala tako, da je zadovoljila  pričakovanja tako delodajalca kot tudi uporabnikov. Na delovnem mestu ni poznala besede »nimam«, pač pa je vedno našla rešitev za vsako situacijo.

Njuno skupno delo bo ge. Kristini ostalo v lepem spominu, saj sta skupaj dosegli rezultate nad vsemi pričakovanji, ampak kaj manj od »naše Mili« tudi ni bilo moč pričakovati.

Mnogi bomo go. Dolanc zelo pogrešali, še posebej naši  občani, ki so bili deležni njene tople besede in pomoči, ko so jo bili najbolj potrebni.

                                                                           RKS-OZ Hrastnik

                                                                  Belinda Ladiha, predsednica